Križarjenje: Marseille

Zadnja postaja najinega križarjenja pred izkrcanjem v Savoni je bil Marseille, najstarejše in po velikosti drugo največje francosko mesto.

Ker je bil zadnja postaja, sva že nekako izbubila željo po raziskovanju ulic in trgov. Sicer med izmenjavanjem dežja in vročega sonca sprehodila po glavnih ulicah, vendar naju mesto ni navdušilo. Arhitektura je sicer lepa, prav tako tudi divja in neukročena narava, vendar mestu manjka tista privlačnost, ki sta jo zame imela npr. Barcelona in Mallorca.

Arhitektura je lepa - zelo podobna tisti v francoskem delu Švice. Glavne ulice so tudi zelo urejene, kakor hitro pa zaideš z glavnih ulic, pa ni več tako lepo. Sicer ni tako zanemarjeno kot je v Italiji (smeti ne ležijo kar po tleh), ampak je opazna razlika.

Na vhodu v pristanišče ležita dve mogočni utrdbi. Eno sicer obnavljajo, druga pa je precej impresivna.

Ker naju mesto ni pritegnilo, sva se odločila za relaksacijo na plaži. Z lokalnim avtobusom sva se peljala na obrobje mesta in poiskala plažo. Ta je bila bolj kot ne grda. Stik morja in kopnega so pokvarili kamniti stebri, na katerih je bila speljana obalna cesta. Če je cesta plaži odvzela velik del privlačnosti, pa je bila zato vožnja z lokalnim avtobusom do nje toliko bolj zanimiva. Med vožnjo si lahko občudoval čudovito panoramo prizorov stika morja z kopnim.

Če zaključim, Marseille je sicer povsem simpatično mesto, vendar me ni toliko očaralo, da bi se hotela vanj vrniti.