Going the Distance pripoveduje zgodbo o Erin (Drew Barrymore) in Garrettu (Justin Long). On živi in dela v New Yorku, ona tam opravlja poletno pripravništvo. Nekega večera se spoznata, skupaj preživita noč. Čeprav nobeden od njiju ne išče resne zveze, se zaljubita. Ko pride čas, da se ona vrne nazaj v San Francisco, kjer živi, se odločita, da bosta skušala zvezo kljub razdalji ohraniti...
Potem ko sem si pogledala trailer, sem kljub Drew Barrymore v glavni vlogi, od filma pričakovala, da bo zabaven. Žal se je izkazal kot precej dolgočasen. Vse kar je bilo zanimivega in zabavnega, so že pokazali v trailerju. Škoda.
Glede igre ne bom izgubljala besed. Igra Drew Barrymore je identična njeni igri v katerikoli drugi romantični komediji. Z Justinom Longom se sicer na nek način ujameta kot filmski par. Čeprav je po mojem mnenju njun odnos bolj prijateljski kot odnos zaljubljenega para, me kot par prepričata. Čeprav ne blestita, se v svojih vlogah po mojem mnenju odrežeta veliko bolje kot igralci v stranskih vlogah. Christina Appelgate mi je bila kot Erinina sestra izredno nadležna. Charlie Day in Jason Sudeikis, ki sta upodobila Garretova najboljša prijatelja pa sta mi popolnoma nepotrebna priveska. V 90% so mi bile njune šale in finte popolnoma brezvezne. Njun humor ni bil niti najmanj po mojem okusu.
Going the Distance je po mojem mnenju še ena v kopici romantičnih komedij, ki bi bile ob malce drugačnem pristopu in bolje izbranih igralcih, dobre, tako pa žal utone v povprečju.
Ni komentarjev:
Objavite komentar