Križarjenje

Letošnji dopust sva preživela na križarjenju po zahodnem Sredozemlju. Pot nas je vodila od Savone (Italija), do Neaplja (Italija), Catanie (Italija), Palme de Mallorce (Španija), Barcelone (Španija) do Marseilla (Francija).

Vtisi so enkratni. Enkratno je, ko se vsak dan prebudiš v drugem mestu. Ker sva želela od vsakega mesta odnesti kar največ, je bilo sicer malce naporno, ampak vredno. Vidla sva ogromno stvari. Na večino destinacij kjer sva bila, se bova še definitivno vrnila. En dan je bil namreč premalo, da bi videla vse, vendar dovolj, da sva začutila utrip mesta, ki sva ga raziskovala.

Plula sva s križarko Costa Serena, ki je res kot ogromen hotel na vodi. Bala sem se, da mi bo na krovu malce dolgčas, vendar temu ni bilo tako. Tekom dneva sva bila na kopnem, zvečer pa sva zavila bodisi v gledališče, kazino, diskoteko ali katerega izmed neštetih barov. Poleg tega se tekom dneva odvijajo različne animacije, tako da imaš ogromno možnosti za preživljanje prostega časa. Posebno doživetje je tudi spremljanje sončnega zahoda med plovbo. Res čudoviti prizori in barve.

Rezervilala sva notranjo kabino, ki je bila res majhna (cc. 15m2), ampak bila je čista in je povsem zadostovala najinim potrebam. Sva v njej le spala in se tuširala. V njej so se sicer rahlo slišali motorji, vendar mene niso motili. Ker notranja kabina pač nima okna in so edini viri svetlobe luči, je bilo zjutraj malce nenavadno, saj si kar nekako izgubil občutek za uro. Mene sicer to ni tako zelo motilo, da bi plačala 200€ več za zunanjo kabino.

Edino kar me je motilo je bilo to, da si vezan na čas. Na potovanjih imam rada, da si sama določam svoj ritem in si za ogled določenih znamenitosti vzemem toliko časa kot ga potrebujem. Na križarjenju sva sicer v vsakem mestu res imela na voljo deset ur, ki sva jih lahko preživela kot sva sama želela, pa vendar je bilo včasih premalo. Recimo v Barceloni bi želela preživeti še par ur, vendar sva se morala vrniti na ladjo, saj bi sicer odplula brez naju. Prav tako mi ni bilo všeč, da je bila večina gostov Italijanov, ki so za moj okus preveč glasni, preveč brezobzirni in nekateri brez osnovnega bontona. Ko so vidli hrano, so nekateri najbolj kritični primerki pozabili na vso oliko in se s suvanjem prerivali, da bi prišli do hrane. Včasih nisi vedel kako reagirat ob takih primerkih. Še ena stvar, ki me je motila, je bilo to, da so na ladji samo trije majhni bazenčki in štirje jacuzziji, ki so bili skoraj vedno polni. V bazenih ni bilo mogoče normalno zaplavati, saj so bili polni otrok. To me je predvsem motilo tistega dne, ko smo pluli iz Sicilije proti Balearskim otokom in smo ga preživeli na morju, sicer niti ne toliko.

Kakorkoli že, kljub manjšim nevšečnostim, je bilo križarjenje super. Skoraj zagotovo bi nekoč šla še na kakšno podobno križarjenje, vendar na kakšni drugi ladji, v kakšnem drugem letnem času in na kakšni drugi destinaciji.

Poročila kaj vse sva na križarjenju videla in doživela, v prihodnjih objavah...