Zgodba spremlja mladeniča, židovskega "Martina Krpana", ki se na predvečer druge svetovne vojne odpravi v Berlin, da bi na odru razkazoval svoje fizične sposobnosti. Zaposli se pri čudaškem danskem aristokratu in ko na odru nastopi kot arijski junak, hitro postane senzacija...
Mene film ni prepričal. Pričakovala sem veliko več. Predvsem sem upala, da bo bolje ujel duh Weimarske Nemčije (Nemčije pred prihodom Hiterja na oblast). Zgodba se namesto tega osredotoči na mladeniča in njegovo potovanje v mesto in razkazovanje njegove moči, po mojem mnenju pa premalo pozornosti posveti njegovemu notranjemu razvoju iz kmečkega dečka v moža, ki dela v šovbiznisu. Po mojem mnenju je vzrok za to predvsem v slabi igri glavnega igralca Jouko Ahola. Deluje leseno in neprepričljivo. Kot bi postavil slona v trgovino s porcelanom. Sicer ne vem ali je bil to namen režiserja ali ne, vendar meni deluje zaostalo. Kot da je vsa njegova pamet šla namesto v možgane, v mišice. Njegova angleščina z grozljivim naglasom le še pripomore k temu vtisu. Tim Roth, ki upodablja njegovega delodajalca je po mojem mnenju edina svetla luč tega filma. Čudaškega in prevarantskega vodjo gledališča prepričljivo upodobi.
Film teče zelo počasi, za moj okus preveč počasi. Ker film ne ponudi nič vznemirljivega, gledalec hitro izgubi zanimanje. Ves čas pričakuješ, da se bo pa vendarle zgodilo nekaj kar bo preobrnilo tok zgodbe, vendar tega žal ne dočakaš.
Mene film ni prepričal. Pričakovala sem veliko več. Predvsem sem upala, da bo bolje ujel duh Weimarske Nemčije (Nemčije pred prihodom Hiterja na oblast). Zgodba se namesto tega osredotoči na mladeniča in njegovo potovanje v mesto in razkazovanje njegove moči, po mojem mnenju pa premalo pozornosti posveti njegovemu notranjemu razvoju iz kmečkega dečka v moža, ki dela v šovbiznisu. Po mojem mnenju je vzrok za to predvsem v slabi igri glavnega igralca Jouko Ahola. Deluje leseno in neprepričljivo. Kot bi postavil slona v trgovino s porcelanom. Sicer ne vem ali je bil to namen režiserja ali ne, vendar meni deluje zaostalo. Kot da je vsa njegova pamet šla namesto v možgane, v mišice. Njegova angleščina z grozljivim naglasom le še pripomore k temu vtisu. Tim Roth, ki upodablja njegovega delodajalca je po mojem mnenju edina svetla luč tega filma. Čudaškega in prevarantskega vodjo gledališča prepričljivo upodobi.
Film teče zelo počasi, za moj okus preveč počasi. Ker film ne ponudi nič vznemirljivega, gledalec hitro izgubi zanimanje. Ves čas pričakuješ, da se bo pa vendarle zgodilo nekaj kar bo preobrnilo tok zgodbe, vendar tega žal ne dočakaš.
Ni komentarjev:
Objavite komentar