Nadaljevanka spremlja vladavino Henrika VII, ki se je v politično zgodovino zapisal kot kralj, ki je presekal vezi z Rimom ter ustanovil anglikansko cerkev, bolj kot po tem pa je znan po svojih šestih ženah.
Meni so zgodovinske nadaljevanke zelo pri srcu, zato ne preseneča dejstvo, da so mi bili tudi Tudorji zelo všeč. Posneli so štiri sezone, od katerih vsaka obravnava eno obdobje Henrikovega življenja. Vse štiri so mi bile zanimive. Najbolj mi je bila všeč druga sezona, ki je zaradi samega dogajanja najbolj napeta in zanimiva. Najmanj zanimiva se mi je zdela tretja sezona, ki prikazuje najmanj razburljiv del Henrikovega življenja. Veseli me, da so se ustvarjalci, kljub temu niso spreminjali dejstev in skušali popestrit dogajanja.
Za Henrika bi težko izbrali boljšega igralca kot je Jonathan Rhys Meyers. Čeprav vizualno ni najbolj podoben Henriku kot ga poznamo iz slik, ob njegovi igri kar pozabiš na to pomanjkljivost. Res se odlično prelevi v muhastega monarha. Po njem si sedaj težko predstavljam kogarkoli drugega v Henrikovi vlogi.
Mogoče me je pri preostalih likih malce motilo, da so se nekateri liki, ki so bili v zgodovini tako ali drugače na dvoru prisotni dalj časa, v eni sezoni pojavijo, v drugi pa jih več ni in jih kar nadomestijo drugi. Ampak to je fiktivna ekranizacija zgodovine, tako da lahko to, prav tako kot ostale zgodovinske kikse, spregledam. Henrikova zgodba je namreč preveč kompleksna in v njegovem življenju je bilo prisotnih preveč ljudi, da bi lahko vse upodobili v nadaljevanki namenjeni širši publiki.
Must see za vse ljubitelje nadaljevank in filmov z zgodovinsko tematiko.
Ni komentarjev:
Objavite komentar