Vir: lovetoeatandtravel.com |
Z mojim popotniškim kompanjonom nama je uspelo obiskat vse glavne znamenitosti. Ker sva imela kar dobro vreme, sva se omejila predvsem na znamenitosti, ki so na prostem: Kolosej, Forum Romanum, Circus Maximus, La Bocca della Verità, Baziliko Sv. Petra, Angelski grad, Panteon, Fontano di Trevi, Španske stopnice, Piazza Navona in preostale glavne trge, katerih ogled je priporočal Frommer. Za muzeje je žal zmanjkalo časa, tako da jih bova obiskala naslednjič, ko naju bo pot zanesla v Rim. Takrat pa bova definitivno obiskala tudi Vatikanske muzeje s Sikstinsko kapelo ter Kapitolinska muzeja.
Od vseh rimskih znamenitosti mi je bila še najbolj všeč Fontana di Trevi. Res je čudovita. Motilo me je le to, da se je okoli nje dobesedno trlo turistov. Ampak to je povsem običajen pojav ob rimskih znamenitostih. Razlika je le v tem, da se na večjem prostoru kot je npr. Kolosej, gneča porazgubi. Trg, kjer se nahaja Fontana di Trevi je pa majhen, zato deluje vse skupaj precej natrpano.
Kolosej je impresivna zgradba, ampak pričakovala sem vseeno, da bo znotraj njega postavljena še kakšna razstava, ki bi dopolnjevala zgodbo o njegovi zgodovini. Razstava je sicer postavljena, ampak za moje pojme je slaba. Razstavljenih je par oljenk, nekaj maket in par živalskih lobanj in to je to.
V okviru vstopnice v Kolosej je bila vključena tudi vstopnina na Forum Romanum. Meni osebno je bil zelo zanimiv. Čeprav so se do danes ohranile le ruševine (za marikoga to pomeni kup na pol porušenih kamnov), lahko na samem mestu dobiš predstavo o velikosti in veličini starega Rima. Impresivno. Na samem forumu pa sem močno pogrešala kakšno informacijsko tablo, ki bi ti povedala kaj gledaš, več. Ob nakupu vstopnice namreč nisi dobil prav nič kar bi ti pomagalo pri orientaciji, tako da na koncu nisi vedel ostanke katere zgradbe sploh gledaš.
Tako da če strnem vtise, je splošni vtis o mestu mlačen. Znamenitosti so mi bile sicer zelo všeč, ampak toliko je bilo stvari, ki so pokvarile dober vtis. Prvo kot prvo je masa turistov. V večini primerov se ta masa sicer porazgubi in niti ni moteča, ampak ponekod pa je preprosto takšna gneča, da si se komaj premikal. Drugo kot drugo je občutek, da marikatera znamenitost zgleda prav zanemarjeno. Se mi zdi, da Italijani zaradi bogastva svoje kulturne dediščine, te sploh ne spoštujejo tako kot bi morali. Povsod se namreč najdejo umazanija in smeti. Najbolj od vsega pa so mi šli na živce tudi vsiljivi prodajalci kičarije. Ko je prišel do mene tretji z vrtnicami in mi jih je hotel vsiliti, čeprav sem mu lepo rekla, da jih ne bom imela, me je že resno imelo, da bi mu prisolila klofuto. Res so bili zoprni in se niso dali kar tako odgnati.
Ni komentarjev:
Objavite komentar